Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega, suhega sadja (hruške, jabolčni krhlji, češplje) in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške, pehtran, rozine pa so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je lahko tudi slan in tako nastanejo: ocvirkovka, špehovka, drobnjakova in druge slane potice.

 

Včasih so potice zavijali na poseben način. Testo so razvaljali v obliki kroga in po vsej površini namazali z nadevom. V sredini so zarezali križ, katerega kraki so bili dolgi 12 cm. Potico so začeli zvijati iz sredine proti zunanjemu robu, vsak trikotnik zase. Nastal je dolg tenak zvitek, ki so ga prerezali in polagali v model v obliki kače, plast na plast, da je bil model do polovice naložen. Potica je na toplem vzhajala, nato pa so se vse potice pekle v krušni peči.

Vir: Vanja Šubic, Biotehniški center Naklo