O potici

Potica je slovensko, pretežno praznično pecivo (pogača) iz razvaljanega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi in zvitega v zvitek, ki se peče kot podolgovata štruca v štirioglatem modelu, najpogosteje pa polžasto ali obročasto (z luknjo v sredini) zavit v okroglem modelu z gladkim ali rebrastim obodom.

 

Pehtranova je potica je najbolj razpoznavno slovenska, saj smo med redkimi okolji v Evropi in svetu, kjer se pehtran uporablja tudi v najrazličnejših sladkih jedeh in ne le  kot začimba za juhe in pečenke, kar je značilno za druge. Pehtranova potica značilno označuje tudi pomladno velikonočno praznovanje. Potica z medenim nadevom sodi med naše najstarejše prav zaradi medu, ki je najstarejše sladilo. Poleg orehove, ki je postala priljubljena in tako rekoč množična šele v novejšem času, je tudi značilna za božično praznično mizo. Ocvirkovka in špehovka sta potici, povezani s kolinami, največjim posvetnim praznikom naših ljudi, in zaznamujeta zlasti zimsko ter pustno obdobje.

Vir: Janez Bogataj, knjiga Potice iz Slovenije, Ljubljana 2013

IKONCE POTICA-01

O izvoru in razvoju potice

Zibelka potice je v zahodni in severozahodni Sloveniji. Njeno razvojno izhodišče so prastare vrste prazničnega, obrednega kruha (furlanska guban(c)a, tržaški presnec, koroška pogača in šarkelj) z značilnimi ikonografskimi pomeni (simbol neskončnosti, popolnosti, božjega itn.). Te obredne vrste kruha so bile značilne za vse družbene skupine od srednjega veka dalje, zato ne moremo upoštevati hipoteze o razvoju potic iz nekega samostanskega peciva (potissimus, kar je pomenilo nekaj najboljšega, izvrstnega).

VEČ >>

IKONCE POTICA-02

Potica v pisnih virih

O izvoru in razvoju potice ne govorijo le poimenovanja, ampak tudi konkretne navedbe v pisnih virih.

Če gre pri Trubarju le za prve navedbe besede povitica v pomenu potica oz. neke vrste pogača iz zvitega testa, je veliko podrobnejše navedbe ohranil Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693) v drugem zvezku, v šesti in sedmi knjigi Slave vojvodine Kranjske, kjer navaja podrobnosti v zvezi s kolačem, potico, presnecem, pogačo in poprtnikom. Iz opisa potice je razvidno, da so jo nadevali z orehi in/ali medom, ponekod tudi s skuto.
VEČ >>

IKONCE POTICA-03

Potice nekoč

Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega, suhega sadja (hruške, jabolčni krhlji, češplje) in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške, pehtran, rozine pa so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je lahko tudi slan in tako nastanejo: ocvirkovka, špehovka, drobnjakova in druge slane potice.

VEČ >>

“Na grafitu, ki se je pojavil v Ljubljani, je bilo zapisano, da življenje ni potica. Res ni potica, ampak je kot potica: pogosto zvito, bolj ali manj sladko, včasih tudi zasoljeno, z večjo ali manjšo luknjo… Da, življenje je potica!”

Janez Bogataj

“Brez lončarja ni semnja, ne potice.”

Slovenski pregovor

na_vrh

Recepti

Slavkina pehtranka

Potica naših korenin

Čokoladna potica

Makova potica

Potica z nadevom iz suhih hrušk

Pehtranova potica

Lešnikova potica

Orehova potica

Čebulna potica z orehi

Ocvirkovka

na_vrh

Nasveti

kvas-01

Kvas

  • Kvas naj bo svež, mehak, prijetnega, nekoliko kiselkastega okusa. Star kvas je suh, včasih plesnivo pikast in neprijetnega vonja. Tak kvas je manj učinkovit...

Več >>

nasveti testo-06_OK-01

Testo

  • Vse za testo potrebne sestavine in pribor damo za nekaj časa v topel prostor (mleko, jajca, sol, skledo s presejano moko, desko, prtič za pokrivanje testa, valjar) ...

Več >>

VZHAJANJE-01

Vzhajanje

  • Med vzhajanjem testa oz. potice mora biti temperatura okolice z vseh strani enaka. Ne smemo ga postaviti na topel radiator ali na toplo peč; bolje je, da ...

Več >>

NADEV-01

Nadev

  • Prevelika vlažnost nadeva ali testa (zaradi prekomerne vlage v nadevu) lahko povzroči odstopanje testa od nadeva (luknje), vendar le v primeru, ko ...

Več >>

ZAVIJANJE-01

Zavijanje

  • Namazano testo v obliki pravokotnika zavijamo med stalnim zategovanjem, zadnjega dela – obrat in pol do konca – pa ne zategujemo več, ...

Več >>

PEKA-01

Peka

  • Potico pečemo v potičniku. Le okrogla oblika tega peciva z luknjo v sredini se namreč upravičeno imenuje potica. Seveda je lahko pečemo tudi v drugih pekačih ...

Več >>

REZANJE-01

Rezanje

  • Skoraj vse potice po peki nekaj časa pustimo v potičniku, da se nekoliko ohladijo, šele potem jih stresemo iz njega in jih do konca ohladimo. Razen ...

Več >>

nasvetiNAPAKE1-05

Napake potice

  • Pokanje zgornjega roba okoli potice se dogodi pogosto, vendar ne gre za veliko napako, ta je pri hladni potici skoraj nevidna. Kaj je vzrok temu?

Več >>

na_vrh

Kontakt

facebook

KONTAKT-KROGI-02

Mail